Pozor. Vsi, ki uporabljate vezano knjigo računov, boste morali počasi preiti na davčno blagajno.
Vezane knjige računov so bile uvedene 31.1.2015. Zaradi pomanjkljivosti tovrstnega sistema vodenja poslovanja se knjige računov ukinjajo ob koncu leta 2017. ta pomanjkljivost je sprožila razvoj in uvedbo davčnega sistema izdajanja računov, davčne blagajne. Ker pa je še vedno kar precejšnje število podjetij, ki tovrstnih blagajn ne uporabljajo oziroma jih nimajo, lahko kot alternativo izdajanju računov za gotovinsko poslovanje uporabljajo vezano knjigo računov. Pravilo zakonodaje veli, da v istem prostoru ne smemo uporabljati obeh sistemov, temveč zgolj enega. Uporabo načina za izdajanje računov mora zavezanec, kot pravi 25.člen ZDavP, opredeliti v internem aktu, ki ga je dolžan predložiti v primeru postopka nadzora za to ustreznemu organu.
Kakšne pomanjkljivosti pa povzroča tovrstni način? Zaradi boja proti sivi ekonomiji je država predpisala obvezno uporabo davčnih blagajn. Vsaka transakcija se zabeleži v sistemu na finančni upravi, česar pa za vezane knjige računov ne moremo trditi. Tu se namreč računi hranijo še vedno pri zavezancu, ki je račun izdal. Hkrati pa ni predpisano tehnično varovanje podatkov o računih, ki so izdani. Da bi bilo zlorab čim manj, je zavezanec dolžan prek elektronske povezave sporočiti podatke o računih. Čas za to pa je deset dni po izdaji računa.
Čeprav zakonodaja navija za uporabo davčnih blagajn, bo tudi po 2017 še vedno možno uporabljati vezane knjige računov. Ampak ne povsod, temveč le tam kjer davčna blagajna ne bo delovala in kjer uporaba blagajne ne bo mogoča. Za to pa bo potrebno dobiti ustrezna dokazila. Da se ognemo birokratičnemu načinu poslovanja, vsekakor pozdravljamo davčne blagajne, s katerimi bo vsak podjetnik prispeval k boljši prihodnosti države in njenih državljanov. Predvsem pa je uporaba tista, ki je poenostavljena tako za podjetnike kot za davčne organe, ki bodo delo lahko opravljali bolj kakovostno.
