Za opravljeno storitev ali prodan izdelek se običajno izda račun, ki v večini primerov predstavlja najbolj elegantno rešitev za poslovanje z denarjem, seveda pa zagotavlja tudi legalno neoporečnost.
Slednje pa velja le, če je račun izdan v primerni obliki, pri čemer so podjetnikom na voljo različne opcije, ki so z digitalizacijo in poslovanjem preko spleta pridobile še dodatno širino. Poglejmo si primer računa:
- Eračuni – to je posebna vrsta elektronskih računov, ki se izdaja preko storitve Uprave za javna plačila. Gre za elektronski račun, tako da izdajanje poteka v digitalni obliki. Posebnost te vrste pa je standardizirana oblika e-SLOG, ki predpisuje, kaj sestavlja eračun: račun v xml obliki in digitalna ovojnica. Eračun se pogosto zamenjuje z elektronskim računom, zato tu velja posebna pozornost.
- Elektronski računi – to so vsi računi, ki se izdajajo in prejemajo v elektronski obliki. Poleg že omenjenih eračunov Uprave za javna plačila v to skupino sodijo vsi običajni elektronski računi – računi, prejeti preko e-pošte, izdani preko spletne trgovine, celo skenirani in poslani v digitalni obliki.
- Običajni računi – papirnati računi, ki smo jih še vedno najbolj vajeni. Račun, ki na papirju ali podobnem mediju združuje podatke o opravljeni storitvi ali prodanem izdelku.
Vsak izdan račun mora biti seveda opremljen z ustreznimi podatki, kar je odgovornost izdajatelja. Tudi za primer računa v elektronski obliki in elektronskih računov je treba kljub avtomatizaciji poskrbeti, da v tem oziru ni kakšnih pomanjkljivosti. Poleg tega eračuni zahtevajo nekaj več dela, na primer digitalno potrdilo in povezavo z banko, medtem ko elektronski računi večinoma delujejo povsem enako kot papirni, le da se pošiljajo v elektronski obliki. Vsaka opcija ima svoje prednosti in slabosti, seveda pa spet ni univerzalnega pravila, ki bi naredila eno ali drugo možnost najboljšo. Pričakovati je postopno nadomestitev papirnih računov z elektronskimi, a verjetno bo preteklo še kar nekaj časa, preden bo vsak izdan račun elektronski.
