Podjemna pogodba je pogodba o delu in je pogodba civilnega prava ter je definirana v obligacijskem zakoniku. S podjemno pogodbo se prevzemnik posla (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel kot sta izdelava ali popravilo stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno že z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom.
Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta torej podjemnik in naročnik. S pogodbo se kot podjemnik zavežeš, da boš opravil določeno delo, naročnik pa, da ti bo za to plačal.
Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika in jo lahko sklenemo tudi le ustno. Ne glede na to pa je najbolje, da pogodbo sklenemo v pisni obliki. Tako se najlažje izognemo kasnejšim nesporazumom in morebitnemu »pozabljanju« dogovorjenega.
Po podjemni pogodbi lahko opravljamo le dela, ki so občasna in začasna. Zakonodaja sicer ne določa, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa ta določati časovni rok za dokončanje dela. Podjemna pogodba tako med podjemnikom in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno.
Podjemne pogodbe torej ne smemo zamenjati za delovno razmerje za (ne)določen čas ali samozaposlitev.
Podjemna pogodba ima tako prednosti kot tudi slabosti.
Prednost podjemne pogodbe je, da nam omogoča občasna dodatna dela tudi, če smo redno zaposleni. Prav tako lahko delo po podjemni pogodbi opravljamo kot brezposelna oseba ali študent. Brezposelni morajo o delu po podjemni pogodbi obvestiti Zavod za zaposlovanje, saj to lahko vpliva na višino morebitnega denarnega nadomestila.
Slabost podjemne pogodbe je predvsem ta, da ne omogoča nobene oziroma zelo šibko socialno varnost. To ni problematično, kadar delo po podjemni pogodbi opravljajo tisti, ki imajo prispevke za plačane iz drugega naslova, recimo kot zaposleni, brezposelni ali kot študenti. Problem pa nastane za tiste, ki jim delo po podjemni pogodbi predstavlja edini vir zaslužka in socialne varnost.
