Zakonodaja od podjetnikov zahteva, da vodijo evidenco o izrabi delovnega časa svojih delavcev. Ta mora vsebovati število opravljenih ur, hranjena pa mora biti v obliki listine trajne vrednosti, saj je ob obisku inšpektorja le-to treba predložiti. V današnjem času namreč prihaja do vse več kršitev zakonodaje s področja dela (neplačila, zahteve po podaljševanju delovnega časa ipd.), zato se povečuje tudi število prijav na inšpektorat.
Da bi v primeru obiska delovnega inšpektorja imeli čim manj težav, si torej priskrbite evidenco. Ta mora biti jasna: vsebovati mora prihode, odhode in odmore, v nasprotnem lahko pri inšpektorju to vzbudi sum o kršitvi.
Z internim aktom lahko sprejmete tudi pravilnik o delovnem času. Ta sicer ni obvezen, a vanj je vse jasno zapisano: od delovnega časa, do načina evidentiranja, obračuna… Gre pravzaprav za navodila za zaposlene, kako naj opravljajo svoje delo. Odmori so seveda obvezni po zakonu: zaposleni imajo pravico do odmora in dokaz o tem lahko inšpektor tudi zahteva. Najenostavneje je, da v pravilniku zabeležite čas, ko je odmor opredeljen, hkrati pa v sistemu vodenja evidence te odmore tudi beležite. V kolikor pride do nadur, morajo te biti odrejene vnaprej. Te so omejene glede na mesec, teden, leto, kar je treba seveda upoštevati. Lahko so plačane v obliki nadur, ali pa se koristijo kot proste ure. To je treba zabeležiti v obračunu plače.
