Kompenzacija
Ločimo enostavno in verižno kompenzacijo.
Enostavna kompenzacija se lahko odvije med dvema podjetjema, ki imata en do drugega medsebojne terjatve in obveznosti. Sporazumeta se, da jih bosta izničila. To je izvedljivo v primeru, ko sta podjetji en drugemu hkrati upnika in dolžnika. Terjatve in obveznosti morajo biti istovrstne in morajo zapasti v plačilo. Eno od podjetij predlaga to rešitev, drugo podjetje se mora s tem strinjata. Skleneta pogodbo in s tem je postopek zaključen. Oblika listine ni posebej predpisana, je pa pomembno, da je iz nje razvidna vsebina dogovora. Listina postane veljavna na datum, ki ga določita obe strani oziroma takrat, ko se podpiše zadnji.
Verižna kompenzacija je sklenjena takrat, ko je vanjo vključenih več podjetij. Se pa morajo vsi udeleženci strinjati z vsebino listine.
Obstajajo tudi podjetja, ki se poklicno ukvarjajo z verižno kompenzacijo (tehnika zapiranja terjatev). Zapadle terjatve do kupcev unovčujejo naročnikom tako, da preko njihovih terjatev iščejo gospodarske subjekte, ki so pripravljeni poravnati svoje obveznosti do dobaviteljev. Na tak način pride do hitre in učinkovite unovčitve terjatev, povečanja likvidnosti, možnosti poplačila obveznosti s popustom, zmanjšanja zadolženosti, izboljšanja bonitete in zagotavljanja obratnega kapitala.
Cesija (odstop terjatev)
Cesija predstavlja nedenarni način poravnave terjatev oziroma obveznosti. Vzemimo primer, da imamo obveznosti do podjetja x, terjatve pa do podjetja y, medtem ko podjetji x in y nimata nobenih medsebojnih terjatev in obveznosti. V tem primeru lahko prenesemo svojo terjatev do podjetja y na podjetje x in s tem zapremo svoje obveznosti do podjetja x. Terjatve se tako prenesejo na drugega upnika. Nov upnik mora nato izterjati dolg od dolžnika.
Poimenovanja udeležencev so naslednja: cesus (stari in novi dolžnik), cedent (upnik, ki prenese terjatev) in cesionar (novi upnik, ki terjatev prevzame). Za veljavnost listine je dovolj, da jo podpišeta cesionar in cedent. Cesus je lahko le obveščen o tem, da je bil sporazum sklenjen.
Asignacija
Asignacija ima določene podobnosti s cesijo, obstaja pa pomembna razlika. Če uporabimo zgornji primer: če bomo zadevo rešili z asignacijo, bomo kot upnik in dolžnik pooblastili podjetje y, da na naš račun plača dolžni znesek podjetju x. Poimenovanja so v tem primeru naslednja: asignat (dolžnik), asignant (dolžnik podjetja x in upnik podjetja y) ter asignatar (upnik). Da je pogodba veljavna, jo morajo podpisati vsi trije udeleženci. Ko asignat plača asignatarju, je obveznost poravnana.
Vira: convex.si in interfinance.si
